-
1 hear
[hiə]past tense, past participle - heard; verb1) (to (be able to) receive (sounds) by ear: I don't hear very well; Speak louder - I can't hear you; I didn't hear you come in.) slišati2) (to listen to for some purpose: A judge hears court cases; Part of a manager's job is to hear workers' complaints.) poslušati3) (to receive information, news etc, not only by ear: I've heard that story before; I hear that you're leaving; `Have you heard from your sister?' `Yes, I got a letter from her today'; I've never heard of him - who is he? This is the first I've heard of the plan.) slišati•- hearing- hearing-aid
- hearsay
- hear! hear!
- I
- he will
- would not hear of* * *[híə]1.transitive verbslišati, poslušati; juridically zaslišati, razpravljati, pretresati; uslišati; zvedeti ( from od, of o);2.intransitive verbhear, hear! — da slišimo!ironically glej!, glej!; juridically to hear evidence — zaslišati pričeI've heard tell of — pripovedovali so mi, povedali so mito make o.s. heard — obrniti pozornost naseto hear s.o. out — do konca koga poslušati, pustiti koga govoriti do konca -
2 re-examine
[ri:igzaemin]transitive verbponovno izprašati, pregledati; juridically ponovno zaslišati (priče), ponovno preiskati (primer) -
3 izprašati
спросить (спрашивать)(pri izpitu) эксзаменовать(zaslišati) допросить (допрашивать)(ujetnike, priče etc.) опросить (опрашивать)расспросить (расспрашивать)
См. также в других словарях:
zaslíšati — 1 im dov. (í ȋ) 1. s sluhom zaznati: dvignil je slušalko in zaslišal ženski glas; za seboj je zaslišal korake; ni ga videl, dokler ga ni zaslišal; zaslišalo se je škripanje koles / v daljavi se je zaslišal strel 2. seznaniti se s čim s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príča — e ž (í) 1. oseba, ki na sodišču pove, kar ve o kom, čem: priče ga obtožujejo; zapriseči pričo; zaslišati priče; soočiti obdolženca s pričami; nezanesljiva, pristranska priča; opirati se na izjave, navedbe prič; stranka in priče; biti, nastopiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navzóčnost — i ž (ọ) dejstvo, da je kdo navzoč: učiteljeva navzočnost jih je motila; ugotoviti navzočnost na seji; duhovna, materialna navzočnost / zaslišati obdolženca ob navzočnosti priče / publ. čuti se vojaška navzočnost velesil na tem področju /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obdolžênec — nca [u̯ž] m (é) kdor je obdolžen: pogovoril se je z malim obdolžencem zaradi razbite šipe // jur. oseba, proti kateri teče preiskava ali proti kateri je vložena obtožnica, obtožni predlog ali zasebna tožba: zagotoviti obdolžencu obrambo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
